Dnevni arhiv: 1. 5. 2016

SOCIALNO VARSTVO

  • število domov za ostarele 9
  • število oskrbovancev v domovih za ostarele 2.221

 

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

ZDRAVSTVO

  • obseg programov osnovne zdravstvene dejavnosti 252,54
  • obseg programov koncesionarjev zdravnikov in zobozdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe 101,50
  • obseg programov koncesionarjev zdravnikov UKC Ljubljana, ŽZD Ljubljana in Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe 27,28,

Univerzitetni klinični center:

  • število zdravnikov-skupaj 1.177
  • zdravniki kliničnega centra 827
  • zdravniki sekundariji 46
  • zdravniki specializanti 299

03f4bad1fa15321ca08baaef6a7b345e_400x400

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

TURIZEM

  • število hotelov 29
  • število gostov 562.213
  • število nočitev 1.021.929

 

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

PROMET

  • število avtobusov mestnega potniškega prometa 216
  • dolžina prog mestnega potniškega prometa 381 km
  • prepeljani potniki z mestnim potniškim prometom 39.838.000
  • število registriranih motornih vozil 172.489
  • število registriranih osebnih vozil 144.063
  • število taksijev v UEL 298
  • prepeljani potniki z letali 1.307.128
  • prepeljani tovor z letali 9.808.000 kg,
  • odpremljeni potniki po železnici 3.55.286

 

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

GOSPODARSTVO

  • število samostojnih podjetnikov 17.8618
  • število registriranih družb z omejeno odgovornostjo ( d.o.o.)  20.102
  • delež aktivnega prebivalstva 44,8 %
  • število brezposelnih junij 16.572
  • povprečna neto plača junij 1.130,74 EUR

 

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

POVRŠINA IN PODNEBJE

  • površina MOL: 274,99 km2
  • dolžina občinske meje: 137,3 km
  • povprečna letna temperatura: 12,6° C
  • povprečna temperatura – januar 5,4° C
  • povprečna temperatura – julij 20,8° C
  • letna višina padavin 1.850,5  mm
  • nadmorska višina centra mesta: Ajdovščina 297 m
  • geografska lega:46° severno, 14.30° vzhodno
  • lega: Mesto s površino 163.8 km² leži v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140 km zahodno od Zagreba, 250 km vzhodno od Benetk, 350 km jugozahodno od Dunaja ter 400 km jugozahodno od Budimpešte. Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298m, medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (Janški hrib) pa doseže 794 m.

320px-MOL-CS

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

PREBIVALCI

  • število prebivalcev: 287.218 
  • gostota prebivalstva na km2 : 1.044,4

 

Komentiraj

Uvrščeno v STATISTIČNI PODATKI

Sodobno in živahno mesto

V toplejših mesecih številne kavarniške mizice in stoli napolnijo obrežje Ljubljanice ter trge starega mestnega jedra. Tu se Ljubljančani srečujemo ob jutranji kavi, po skoraj obveznem sobotnem obisku ljubljanske tržnice ali nedeljskega bolšjega trga, ali pa na večernem klepetu s prijatelji. Prvi vtis, ki ga obiskovalec običajno dobi o Ljubljani je, da je to izredno mlado mesto, saj mu daje poseben utrip več kot 50.000 študentov.

Mesto je nastalo na stičišču štirih slovenskih pokrajin, zato je v številnih mestnih gostilnah z raznoliko ponudbo mogoče najti krajevne kulinarične posebnosti, da o izvrstnih vinih sploh ne govorimo. Ljubljana si ni kar tako prislužila mednarodnega naziva mesto vina in trte, saj je bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba.

Danes je to mesto, kamor zahajajo znanstveniki zaradi njegove univerze ter inštitutov z mednarodnim slovesom, umetniki zaradi svetovno znanega grafičnega bienala, likovne akademije in neštetih likovnih galerij, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in sejmov in mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov – skratka: Ljubljana je mesto, kamor se ljudje pogosto vračajo, bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo korak lepi spomini s prejšnjega obiska.

Ljubljana je mesto, ki je številnim prijetnim evropskim prestolnicam podobno – nobeni pa enako. In če želite trdno zagotovilo, da je Ljubljana zanimiva, lepa in prijazna, vas bo verjetno prepričalo dejstvo, da so vanjo ‘zaljubljeni’ prav vsi Ljubljančani in, da je njeno ime, če upoštevamo eno od etimoloških razlag, “ljubljena”.

 

Komentiraj

Uvrščeno v O LJUBLJANI

Mesto kulture

Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno najstarejših filharmonij na svetu. Že na samem začetku 18. stoletja, leta 1701, je bila ustanovljena Academia philharmonicorum. Gre za prvo glasbeno združenje na Slovenskem, ki je načrtno razvijalo glasbeno produkcijo in bilo nosilec glasbenega baroka pri nas.

Med častnimi člani so bili tudi skladatelji takšnega slovesa, kot so Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, pomembni interpreti kot violinist Nicolo Paganini, v letih 1881 in1882 pa je v njej kot dirigent, na samem začetku svoje glasbene kariere, deloval Gustav Mahler.

Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev, med katerimi posebej omenjamo 10 mednarodnih festivalov. Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh smeri – od vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov.

10956l2574

Komentiraj

Uvrščeno v O LJUBLJANI

Ljubeznivo prepletanje starega z novim

V Ljubljani se staro ljubeznivo prepleta z novim in zdi se, da je zgodovina vseh petih tisočletij, kolikor je stara naselbina na tem mestu, mesto pripravljala za to, da postane državna prestolnica. Posrečilo se ji je ohraniti sledove vseh obdobij bogate zgodovine; zapuščino rimske Emone, nekdanje mestno jedro z renesančnimi, baročnimi in secesijskimi pročelji, okrašenimi portali, romantičnimi mostovi, ki krasijo reko Ljubljanico, vegastimi strehami in s parkom, ki sega globoko v naročje mesta.

Tu so se srečevale kulture vzhoda in zahoda, a tudi umetnostna pojmovanja Italije z estetiko kiparjev srednjeevropskih katedral. Mestu današnjo podobo deloma daje italijanski barok, deloma pa dobrih dvesto let mlajša secesija, ki se odraža v slogu številnih zgradb, postavljenih takoj po potresu leta 1895.

Sodobni Ljubljani pa je v prvi polovici 20. stoletja vtisnil močan osebni arhitektonski pečat Ljubljančan, veliki evropski arhitekt Jože Plečnik. Mestno podobo so dopolnili njegovi, tudi na modernejše tokove prisegajoči učenci, obenem pa tudi stvaritve ‘novega vala’ priznanih mladih arhitektov. Vsi različni obrazi Ljubljane se ubrano združujejo v eno samo podobo.WAG27a064_Plecnik_portret

 

Komentiraj

Uvrščeno v O LJUBLJANI